Ne, ne gre za kakšne happy bubbeis, ki poskakujejo med tekom po peščeni plaži v stilu Pamele. Govorim o imenu mojega bloga. Čisto preprosto je gre za en navaden mehurček, lahko je milni. Približno leto je od tega, ko sem imela rahlo osebnostno krizo in takrat sem sama pri sebi našla rešitev. Preselila sem se v mehurček sreče, v moj happy bubble. Okoli mene je kot en ščit, ki me varuje pred negativnimi vibracijami, ki mi lepša življenje in me spomni, da ne smem na stara pota, saj je tu notri vse lepše. In sedaj, že leto živim v tem mehurčku, dajem sebe na prvo mesto in sem srečna.
Danes je večer pred državnim praznikom, največjim kulturnim praznikom v Sloveniji. In danes, ko so odkrili kip Primoža Trubarja, ki bi mu lahko rekli oče slovenščine sem se vprašala. Katja, zakaj si se preselila v happy bubble in zakaj se nisi preselila v mehurček sreče? Ne maram uporabljati angleških besed, ampak včasih se jim je težko izogniti, ker se mi zdi, da le z angleško besedo zadanem tisto pravo bistvo. Verjetno se mi zdi bolj navihano, nagajivo, zdi se mi, da v slovenščini zveni vse bolj resno. Ste že kdaj pomislili kako je ljubljeni osebi, očetu, mami, sestri ali prijateljici, težje reči rada te imam ali fantu ljubim te, kot pa love you? Ste pomislili kako težko je reči pogrešam te, miss u pa lahko natipkate v vsak sms. Mislim, da nas velika večina slovenščino jemlje za resen jezik in se nam zdi, da z njo teže izražamo čustva. Verjetno gre pa le za to, da če rečeš v slovenščini ima večjo veljavo. Vsaj pri meni je tako.

Ps:Tudi pri psovkah:)

Lepo praznujte jutri in pojdite na ogled kakšne kulturne prireditve. Lahko samo na Prešernov trg pogledati spomenik Prešerna. In če se obrnete nazaj, proti Wolfovi ulici, boste videli, da vanj zre neka lepotička:)