Vsakodnevno tisočkratno umivanje rok, izogibanje prehlajenim ljudem in topla oblačila... Vse to, a ni prav nič pomagalo, tudi mene je ujela viroza. Prepričana sem bila, da jo bom s pozitivnimi misli in čisto karmo in ostalimi zadevami pregnala, zato sem uživala dneve, kot vse druge. Pljuča so hropla, bronhiji trpeli, jaz pa sem se vesela spuščala po strminah Vogla, kjer sem bila prvič in moram priznati, da je zelo lepo, le proge so malo prekratke. Prvič sem nosila tudi svojo lepo roza čelado, ki se seveda ujema z roza črto pod roko na jakni (kot da kdo opazi), saj drugače ne bi ščitila moje glave. Med smučanjem sem pojedla nekaj škatlic Wintrfresh bonbončkov, ki so malo oblažili trpljenje mojega grla in tako nisem potrebovala kosila, saj je bila količina zaužitih kalorij dovolj velika. Seveda me je pokopalo in v ponedeljek nisem šla v službo. Da je vse skupaj še bolj čudno, sem šla v torek ponovno smučati, ker sem bila organizatorka Smučkanja 08 na Krvavcu. Bilo je fenomenalno, vreme odlično in družba enkratna. Zvečer pa je prišla, teta vročina, ki sem jo izzivala tri dni. Tresla sem se kot šiba na vodi in vse kar sem v sredo naredila je bila kurja juhica. In tako sem s pozitivnimi mislimi nadaljevala in verjela, da je kurja juha edino pravo zdravilo. Seveda je sredin počitek koristil in sem se pozdravila, le moj glas je še nekoliko ne prepoznaven in malo mutira. Tako da, če vas na Čopovi z brundajočim glasom pozdravi kakšna deklica, sem to verjetno jaz.

V ozadju Bohinjsko jezero

Naj se vam sline cedijo:)

Zlate lisičke:)