Osrečuje me dejstvo, da živim v tako demokratični državi. No če odštejem, da te "zaprejo", če je naslov tvoje knjige Čefurji raus v kateri malo pljuneš na policiste, če mene vprašate si to itak zaslužijo in če slučajno na forumu popljuvaš predsednika vlada, te odpustijo in celo kazensko preganjajo. No na splošno pa smo zelo demokratična država, saj se lahko čisto vsak cepec zmisli, da bi imel referendum. Ok, prav, pač je to pokazatelj demokracije, kjer ljudstvo izrazi svojo volj. Ampak kje je smisel izražati voljo na referendumu, če se volje referenduma ne udejani. Za primer: Ali je komu jasno, kaj se je zgodilo z referendumom o pokrajinah, katerega udeležba je bila pod žalostjo? Ene so pokrajine potrdili eni ne, spremenilo pa se ni nič. Ali pa famozni referendum o nedeljskem odprtju trgovin? Izglasovano je bilo zaprtje, seveda na mojo žalost, ampak če se ne motim sem prav danes srkala kavo pri najboljšem sosedu.

Sekundni kazalec tik-tak, švigne mimo trojke, tik-tak švigne mimo šestke in tako naprej. Kazalci krožijo, koledarji se obračajo in z vsakim letom smo eno leto starejši nekatei smo tudi modrejši. Letošnjega novega leta se nisem prav nič veselila, saj bom stara že pol abrahama. Za nekatere malo, zame preveč.

No sem se pa toliko bolj veselila smučanja v Alta Badii in na Kronplatzu. Jebš recesijo, kar sem imela sem vložila v te smučarske užitke.

Ne bom rekla da sem odlična smučarka, ker nisem. Sem pa solidna in pridem dol po vsakem klancu, na progi me nekateri nažgejo kar za 7 sekund, ampak kaj češ nekateri radi žgejo:) Sem pa zasledila na smučišču en smešen pojav, ki mi gre zelo na živce, poimenovala sem jih ANDI. No, da vam jih predstavim: to so smučarji, ponavadi moškega spola, oblečeni v smučarske komplete And by Andraž in imajo smučke Elan sx ali nekaj podobnega (vsaj v slovenske znamke vlagajo), jaz rečem ta zelene Elanke. Z redkimi izjemami, ponavadi ne znajo smučati (izjema potrjuje pravilo). Njihova drža je katastrofalna, hitri so pa tako da jih nažge tekač na smučeh. No in potem je teh tipov ene par in njihov dialog poteka nekako tako:

A: Ej stari, sm probu ta nove fišrce, ej kok so pa to mehke.

B: Ej stari, sploh ne govor, jz sm meu zanč ene rosinjolke, k so ble tok mehke da sploh nism vedu da jih mam gor. Ker safr.

A: Tko da sm zdej te Elanke vzel, so kr kul

B: Ma ne to je podn stari, to rabš eno tekmovalno dilo.

A: Ne ne, tale veleslalomka je carska.

B: Ej stari, tvoja dilca pa ni veleslalomka AMPAK SLALOMKA.

No in tako se pametovanje konča. Začne si kopati eno velko luknjo, da bo lahko svojo glavo tiščal v sneg, kot noj, ker očitno nima pojma o smučanju. Mmmm, ampak ima pa ta hudo zeleno dilco in And kombinezon, ki skupaj presežeta kar nekaj povprečnih slovenskih plač. Tako da, fantje, malo manj govorite:), pa bodo rekli da ženske kličemo dež.

Ob cesti stoji pes, točno na koncu pločnika. Ne gre niti milimeter naprej.

Zaskrbljen voznik, ki pripelje do njega se ustavi, saj je videti kot da želi pes prečkati cesto.

Pes pa le stoji in gleda, nato začne iz obupa lajati. Laja na avto, ki stoji. Besno miga z glavo in laja, tudi rep poplesuje okoli njega. Laja tako, kot da se je v njem nabral bes do avtomobilov.

Voznik spelje in tudi vsi ostali avti za njim.

Pes pa še vedno laja, laja kot nor. Kot da ga avti tako živcirajo, da se mu bo zmešalo. Njegov lajež je bil prav iz obupa, kot da bi nas spraševal, kaj vam je, da se vozite s temi napravami.

Meni pa je priklical nasmeh na obraz in še vedno, ko se spomnjim nanj mi kotičke ust potegne proti ušesom. Tako simpatičen in prikupen je bil, stal je tam in lajal, kot da nam želi nekaj povedati, da vdiramo v njegov prostor in naj se poberemo.

Kdo ali kaj so sladkorčki dneva? To so stvari, osebe, dogodki, nasmehi... karkoli, še tako neumna stvar, samo da ti prikliče nasmeh na obraz. Upam, da jih bo veliko.

V Sloveniji vsake 5 minut ena oseba potrebuje kri... in lahko si to ti.
Prav zaradi tega velikokrat darujem kri, ker vem, da sem bila, ko sem imela prometno nesrečo tik pred tem, da mi jo dajo. In kaj bi se zgodilo, če bi jo potrebovala pa je ne bi imeli... To lahko razmisli vsak pri sebi. In prav zaradi tega je moja družbena odgovornost, da darujem kri in zaradi velikega pomanjkanja krvi jo grem jutri darovati. Če imate pogum, ste zdravi, vas pozivam, da se mi pridružite, saj nikoli ne veste kdaj jo boste potrebovali vi.
Da vam še povem, da to ni en bav-bav. Sestre so zelo prijazne, malo stran pogledam, ko mi zapiči potem pa malo mečkam uno žogico, počvekam in sem že konec. Nato grem v jedilnico si privoščim kavico, jogurt ali sendvič in grem domov. Čez dan sem malo bolj žejna, ampak ni nič posebnega.

Sem strastna nakupovalka, ne le oblek obožujem tudi nakupovanje hrane. Z vozičkom se lahko sprehajam med policami več ur in izbiram hrano. Ampak problem nastane v Sparu, ko ugotoviš, da je do vozička zelo težko priti. Prvi problem je da je vozičkov premalo in če se že v garažni hiši ko parkiraš ne spomniš, da bi bilo pametno uzeti voziček in se z njim sprehajati po sportini, h&m, humanicu in ostalih trgovinah in ne zato ker boš kupil tako veliko oblek ampak zato ker veš da ga pred vhodom v Spar ne boš dobil. In ko želiš vstopiti v H&M z vozičkom zagledaš velik maspten znak, prepovedano z vozičkom. Seveda bi tisto nalepko najraje spraskala in pojedla in nato vstopila kot da je nisem videla. Seveda da je nisem če sem jo pojedla. No varnostnik ti seveda ne pusti. Zato ostane varjanta A, da otroku, ki se je ravno nehal peljati z napravico, ki je pred H&M plačaš, da ti voziček čuva ali varinta B, da prineseš s seboj ključavnico in voziček prikleneš pred vhodom v Spar. No in potem drugi problem tiste proklete verižice, ki držijo vozičke skupaj. Ker živimo v dobi kartic nimam nikoli seboj nič cekinov, ker je moj domač prašiček vedno tako lačen da dam kovančke vanj. Zato prijazno prodajalko prosim, če mi lahko odklene en voziček, ona pa mi odgovori samo še pet jih je, ne morem počakajte 10 minut, da pridejo novi. Pa haloooo, kaj ti je a resnično misliš da si želim imeti tak voziček doma in ga bom ukradla. Seveda se obrnem zapustim objekt in grem k najboljšemu sosedu kjer so vsaj vozički zastonj.