petek, 30. november 2007
Krst

Blondinka izsili tovornjakarja. Jezen tovornjakar ji sledi do parkirišča, izstopi, s kredo nariše krog in reče:"Stoj tukaj notri in se ne premakni iz njega dokler ti jaz tega ne rečem!"Potem vzame ključ, in ji spraska z njenega BMWja ves lak, potem pogleda blondinko in vidi, da se smeji. Ves jezen vzame kij in na avtu razbije vse šipe. Zopet pogleda blondinko, ki pa se samo še bolj reži. Še bolj jezen tovornjakar vzame nož in ji na avtu prereže vse gume. Ko pogleda blondinko, ki je že vsa rdeča od smejanja. Tovornjakar jo ima zadosti, gre do nje in jo vpraša: "Kva se tolk butast režiš?" Blondinka pa odvrne:" Vsakič, ko nisi gledal sem majčkeno iz kroga stopila!"
Verjetno bi našla še 1001 vic o blondinkah in avtih. Vedno so se mi zdeli ti vici o blondinkah neresnični in vedno sem govorila, da smo ženske dobre voznice. Danes pa sem mogoče malo, ampak res malo, za mišjo dlako, spremenila mnenje. Videla sem ga, v desnem ogledalu, ves siv, visok, trd, vedno je tam, drži streho, saj je steber. Jaz pa rikverc in BUM... Pa to ne moraš verjeti, vidiš ga, vsako jutro je tam, ampak živiš v prepričanju, da se bo danes pa umaknil. 100% je danes ta dan, vem da se bo umaknil. Očitno je zjutraj moj IQ tak, kot zunanja temperatura, čeprav nimam nobenega dokumenta, da je v popoldanskih urah kaj boljši. Jezna sem bila kot pes, pihala sem kot ris, zgornja ustnica mi je trzala, kot stekli lisici, pa ne moj novi avto.
In tako je potekal krst moje lepotice. Upam, da je bilo to vse in se lahko sedaj mirno, varno in brez skrbi vozim okoli. Drugače še vedno mislim, da smo ženske dobre voznice. Pustimo parkiranje, to je drug stereotip. Ah ti stereotipi, na koncu pa vedno držijo.
 
posted by Katja at 08:57 | Permalink | 2 comments
ponedeljek, 26. november 2007
Kdo s(m)o prve dame?

Hitri način prebolevanja prehlada

Adventni venčki na gradu
Prva dama

Vikend je minil v znamenju okrevanja, adventnih venčkov in bazarja. Vsakoletni bazar organizira društvo SILA, to so žene diplomatov in veleposlanikov, ki imajo verjetno presežke časa, zato ga usmerjajo v dobrodelnost. Ko sem videla vse te premožne dame sem se vprašala, kdo je prva dama? Ali je lahko to samo ena ženska na svetu? Je prva dama tista, ki je sama ustvarjala in ima moč ali je to tista, ki je svojega moža podpirala in mu zvesto stala ob strani.

In tako kot imamo v Sloveniji prve pse, sicer trenutno ne vem kateri je, ker sta Artur in Brodi poginila,verjetno pa obstaja kakšen prvi Floki, tako imamo prve može in seveda prve dame. Verjetno se da našteti neskončno kategorij, ko sem začela razmišljati o tem sem se spomnila nekj večnih imen. Po mojem mnenju si naziv prvih dam zaslužijo Evita Peron, Marie Curie, Marilyn Monroe, Monica Lewinsky ali Hillary Clinton (ne vem kako sta bili dogovorjeni) in še bi lahko naštevala v nebo. Imamo tudi nekaj žensk v tem času, ki imajo moč in si zaslužijo ta naziv verjetno so to Cristina Fernandez de Kirchner, Benazir Buto, vse missice, saj si vse želijo mir na svetu (hvala vam) in še mnoge druge. Po nekaj letih, bomo tudi v Sloveniji dobili prvo damo in to je Barbara Turk. Na prvi pogled se mi zdi simpatiča gospa, ki bo svojega moža podpirala v vseh situacijah in vlogo prve dame opravljala z vso resnostjo. Torej naj postane prva dama Slovenije, vse ostale pa bomo prve dame v srcih vsaj enega moškega, mogoče pa nekoč v daljni prihodnosti prva dama Slovenije. Ja res je imam jo in to serijsko... samozavest, seveda.
 
posted by Katja at 08:57 | Permalink | 0 comments
četrtek, 22. november 2007
Smeh prepovedan, debili zaželjeni

Smeh prepovedan, debili zaželjeni... je nov ''neviden'' napis na vratih moje službe.

Včasih nastanejo parole, ki niso napisane, a če dobro spremljaš dogajanje vidiš, da tako je. Torej v naši stari službi, pod vodstvom novega vodje skrbimo, da se kdo ne bi smejal, skrbimo da je vse kar je ostalo od naših odnosov kreganje in hinavščina. Prepovedana je miselnost, bistra glava nezaželjena. Prišlo je že tako daleč, da imamo raje ugasnjene luči, saj se bojimo svojih senc. Kljub vsemu smo nekateri ostali zvesti sebi in bili zaradi tega uničeni, nekateri pa so se zaradi bolestne ambicioznosti prodali. Jaz jim pravim prodane duše in jim ne zaupam. In te duše se mi smilijo, smili se mi njihova hinavščina, obsedenost z uspehom in to da škodujejo drugim. Ob takih dogodkih se vedno spomnim na knjigo Alamut, kjer je cilj opravičeval sredstvo. V Alamutu nastopajo fedai, ki so bili pripravljeni, se brez vprašanj žrtvovati za poglavarja. Bili so zavedeni, vodila jih je strast, ljubezen in droga. Njih pa žene pohlep po moči in denarju, a ne pozabimo fedaiji so umrli, za dosego cilja, zato se sprašujem ali se bo tudi naša zgodba končala tragično, ne s smrtjo, ampak s propadom. Česa bomo pa še videli, ali imperija ali ''fedai''.
 
posted by Katja at 10:06 | Permalink | 5 comments
sreda, 21. november 2007
Priznam
Priznam, tudi mene zagrabi ena decembrska mrzlica. Je malo drugačna, saj traja skoraj celo leto, ampak dejstvo je da obstaja. In ta moja evforija je, ''pedenanje'' za vse zabave. Na srečo jih bo letos malo, tako da ne bom rabila veliko novih oblekc in čevljev. Imeli pa bomo službeno zabavo v stilu 80's... in kaj je lepšega za žensko, kot da se u piko podrobno obleče.

Pa sem šla po nakupih, si našla majčko: Keep the 80's alive, no in ko dobiš majčko te popade una friki mrzlica, ko se kar treseš, ko vidiš nekaj roza kar se ti zdi, da moraš nujno imeti, ker drugače bo verjetno zabava propadla ali pa se ti bodo vsi smejali, ker se uhani ne bodo ujemali s spodnjicami... kot da jih bo kdo videl. In potem kupiš roza torbico, za katero so se v h&m, ko so jo naročali spraševali katera budala jo bo kupila... poglejte me, jaz sem ta. Kupila sem tudi uhane, zapestnico in pajkice, potem pa je zazvonil gsm. Katja čakam te pred City parkom... O, ov, konec užitkov in s povešenim nosom, ki se je verjetno ovil okoli celega Btc-ja (upam da se ni nihče spotaknil) se odpravim proti avtu. In kaj je v mojih mislih: NUJNO ampak res NUJNO potrebujem še gamaše, pa rokavičke in čevlje in... joj zabava je že 1.12...

Uglavnem če naredim en povzetek, zadeve v tem postu so malo karikirane in spotencirane, ampak tako nekako izgleda... Fantje, zdaj nas pa razumite, če lahko.



Majčka

Torbica za enkratno uporabo



Nakit: zapestnica in uhani

 
posted by Katja at 09:43 | Permalink | 4 comments
torek, 20. november 2007
Danes je svetovni dan otrok - Moj nečak Tim
Ne vem kako bi zastavila blog. Ali naj pišem o okoljevarstveni problematiki, o globalizaciji ali trenutni politični krizi. Vsekakor pa bo v vsakem postu delček moje osebnosti in ostati anonimen je nemogoče. Tako da bo vsega po malo in danes bom predstavila nečaka Tima, saj je svetovni dan otrok. In še en članek o kruti realnosti po svetu (malo starejši).

Tim je moj nečak, ki bo marca dopolnil dve leti. Je priden fantek, včasih malo nagajiv in zelo zgovoren za svoja leta (mislim da ima to po naši družini), včasih je malo trmast (to ima pa po očku pomoje), največ pa o njemu povejo slikce in filmček... Nesrečen pogled moje psičke, ko jo Tim izrine iz njenega ležišča
Mogoče bo kuhar

Ko greva na sprehod pa se mi zgodi to... kdo bi jih razumel?
 
posted by Katja at 08:45 | Permalink | 3 comments
nedelja, 18. november 2007
ZIMAAA

In je zapadel, prvi sneg v sezoni 2007/2008. Zelo imam rada sneg, mogoče imam zimo celo raje od poletja. Priznam, da sneg povzroča nekatere preglavice, a ko se spomnim na dneve, ki jih bom preživela na smučeh in tiste prekepane, vem zakaj imam tako rada zimo.

Žal pa z zimo prihaja tudi Božič in Novo leto. Saj ne da ju ne maram, ampak mislim da je ta potrošniška evforija prekrila pravi namen teh praznikov. Kar slabo mi je ko vstopim v City park in imajo že prižgane lučke... halo ljudje, 18. november je. Po radiu vrtijo reklamo od E.leclerca, ki že vabi k nakupu daril in to več, kot en mesec prej. Res me to jezi in vse kar še imamo od Božiča je tekmovanje kdo bo komu kupil dražje in večje darilo... Ok vse to se da potrpeti, kaj pa narava? Ali kdo pomisli na naravo, ko si v dnevno sobo prinese smreko, v stilu ameriških pocukranih romantičnih filmov? Verjetno nihče. In tako vsako leto posekamo na tone smrečic, ki jih po enem mesecu vržemo v smeti.

In še zadnja travma. Obstoj tistih vsakoletnih pesmic, zapadel je prvi sneg in vsi možni božični zborčki... joj komaj čakam 2. januar, da bo to vse skupaj mimo. Do takrat pa bom, ko se bom vozila po zasneženih cestah, vrtela CD summer 2007 in se za Božič odpravila k babici, kjer se bomo najedli do onemoglosti... No pa je le nekaj pozitivnege v tem.
 
posted by Katja at 18:56 | Permalink | 3 comments
četrtek, 15. november 2007
Moj happy bubble
Veliko blogov sem že prebrala in se na tuj račun zelo nasmejala. Vedno se mi je zdel blog malo mimo. In kaj sem naredila sedaj? Ustvarila svoj blog.

Veliko užitkov in smeha ob branju mojih neumnosti.
 
posted by Katja at 09:20 | Permalink | 2 comments