In smo varno prismučkali domov. Na smučanju je bilo pestro. Super družba 16. osebkov, sončno vreme, bele strmine, nabrušene smučke, bombardino in savna. Vse kar lahko rečem je: super kombinacija. Čez dan smo smučali, po smučanju smo se greli v savni in ponoči pili. S slikami se pove več tako da prilagam nekaj utrinkov:

Bombardino

V življenju sem dobila že veliko različnih vprašanj, vendar se mi je to najbolj vtisnilo v spomin. Bil je lep spomladanski dan in neka znanka je imela rojstni dan. Zaradi težje oblike depresije ga je obhajala na odprtem oddelku psihiatrije. Da bi ga praznovala kolikor se da lepo, sva se z mami odpravili na obisk. V trgovini sva kupili mini torto, svečke in nekaj dodatkov in odpravili sva se na obisk. V okolici psihiatrične klinike je veliko zelenja, pomirjajoče narave in lepi mirni prosorčki se kar ponujajo. Namestile smo se v paviljonček in praznovale rojstni dan. Medtem, ko smo jedle torto je do nas prišla ena izmed pacientk in v svoji ''otroški'' odkritosti rekla: ''Joj, koliko ljubezni je tukaj. Katera od vas pa je sploh nora?'' In res ti ljudje, ki so se v tem norem svetu rahlo izgubili in svet vidijo drugače so zelo odkriti. Resnično rečejo, kar mislijo, brez zavor, brez oklevanj, direktno. In zakaj to pišem? Danes nas je naš vodja povabil na zabavo. Celo leto, odkar je prevzel vodilni položaj, nas je dobesedno j...l v glavo, danes pa nas je brez oklevanj, brez zavor, direktno povabil na zabavo ob uspešnem letu 2007. Mogoče je pa tu kakšna podobnost!? Dobrodošli v mestu Goga.

Dragi Dedek Mraz, podari mojemu šefu žlico pameti in ščepec modrosti.

Pride dan, navaden, tih in zaspan,

ko se zjutraj že povsem očitno zdi,

da bi bolje b’lo, če ga ne bi bilo.

Ždi v meni, tista mala tesnoba, ki se počasi preliva v depresijo vsakič, ko vstopim v prostore I*P. Zakaj je tako težko tam ždeti? Zakaj nimam volje za nič? Sama sebe mirim in si rečem: še malo potrpi bolje bo. Če se oddaljim od problema, in sama sebe gledam skozi okno, tam za tisto mizo tistim računalnikom, brez da slišim in čutim tisto pošastno energijo, ki te po koščkih ubija, takrat se zdi, da sploh ni težko, ko pa vstopim v prostore me dušijo, duši me družba tistih bivših ljudi. Težko jih gledam, kako so jim zrastla krila. Ko želijo kakšno informacijo, pridejo kot največji prijatelji k meni, kot da sem orangutan z možgani v velikostjo lešnika. Ne hvala, ne bom banane. Lahko se igramo te igrice, samo en mali problem imam. Včasih sem težko tiho in čisto malo še manjka, da bom tem pticam povedala kaj si mislim. Le zakaj niso te ptice odletele na jug... Zakaj vztrajam? Verjetno zaradi denarja, pa naj še kdo reče da ni sveta vladar in verjetno zaradi strahu pred novimi izzivi. Pa da ne bo pomote, ne letijo vsi, nekaj jih še srečam na hodniku in mi prikličejo nasmeh na obraz.

Danes grem na smučanje... JUPIIII.

Si pišemo naslednji teden.

V petek smo se udeležile 3., sedaj že tradicionalne, prednovoletne ''babje'' večerje. Letos smo si za lokacijo izbrale mehiško restavracijo Joe Pena's. Z veliko zamudo smo se le zbrale vse in uživale ob srebanju Strawberry Margarit, Tequil vseh okusev in ob ogromnih porcijah mehiških jedi. Punce so bile super družba in prav one so tista motivacija, zaradi katere grem včasih vseeno rada v službo.

V naši družbi je bila tudi nesporna zmagovalka, Joe dekolte večera. Jenna je izgledala fenomenalno in natakarji so imeli poseben režim hoje po lokalu. Čeprav smo sedele v slepem kraku, so vsi preverjali, če nam kaj manjka (res čudno). Prav smešno je bilo videti kako hitro se moškega zmede in mu kri na hitro iz možganov odteče v druge dele telesa. Seveda smo dekolte večera ovekovečile s češnjo, natakarju pokazale sliko in ga vprašala kateri sadež je na sliki. Model je totalno zafarbal in odšel. Čez nekaj minut se je vrnil in nam rekel: sem razmislil, češnja in dve meloni... Bravo, rabil si samo 5 minut, da si se zbral. Po pravici povedano, smo se kar malo izživljale nad temi fanti, saj so okoli hodili, kot izgubljeni kužki. Srčkano, ni kaj.

Prijeten večer, v družbi super punc je ob velikih količinah smeha minil, kot bi mignil in zjutraj me je zbudil vonj po kavici. Čudilo me je le to, da zjutraj ni deževalo.

Igrale smo se tudi dve igrici: Kateri je daljši? in Kateri sadež je na sliki?

Prva tekmovalka, ki ima levi profil lepši.

Druga tekmovalka, ki je lepša z desnega profila.

Odgovor je: češnja.

Ps: Prišli so tudi 3 fantje, da ne bo kakšne užaljenosti. Aja pa fantje, če se želite še z nami družiti , teh slik ne kažite svojim boljšim polovicam.

Verjetno vsi poznamo te tri dobre može, ki prinašajo darila. Kateri je ta pravi, kateri nosi darila, kateri obstaja? Mene so starši vzgojili tako, da je pri nas nosil darila mož s sivo kučmo in belo brado (saj razumemo kam pes taco moli), Dedek mraz. Velikokart se poskušam spomniti, kdaj so mi povedali resnico, da mi darila v resnici prinesejo oni in da se debeli mož ne plazi skozi naš dimnik. Ne vem ali sem bila žalostna ali sem vedela, da ne obstaja. Sedaj, ko sem že velika punca vem, da trije možje ne obstajajo, a se vseeno razveselim daril. Rada dajem darila, vedno poskušam izbrati pravo darilo, ki je koristno in ima pomen.

Danes mi Miklavž ni prinesel nič. Verjetno sem bila poredna in si zaslužim po riti, ne pa darila. Ostaja mi upanje, da mi bo kaj prinesel kakšen drug debeli mož, oba sta dobrodošla.

Pa vi, ste bili pridni, bo debeli mož kaj prinesel?

Vse najboljše dedku, ki bi danes imel 80 let.

80's sisters

Kot bi mignil je prišel 1. december in službena novoletna zabava. Naj vam povem, da je hudičevo težko pisati o nečem za kar nisi prepričan, da se v celoti spomniš. Priprave so se, zaradi spleta okoliščin, začele že ob 18. uri. Tuš, frizura, cunce, pretiran roza mejkap in bleščice na vsaki celici mojega telesa. Komentarji so bili: Ali je v Ljubljani kakšna kičasta stvar, ki je nisi dala nase?... in moj odgovor: Mislim, da sem se potrudila in ne obstaja.

Umetniški vtis

Ko sem vstopila v dvorano sem bila skoraj edina na zabavi oblečena v 80's, nekaj minut sem se počutila malo čudno, ampak sem krizo hitro prebrodila z nekaj kozarci alkohola. Odšli smo na plesišče in se prepustili glasbi. Ure so minevale, kot bi mignil in potem je prišel trenutek, lahko bi mu rekli, the trenutek. Začele so se karaoke in družbica prijetno opitih ljudi se nas je odpravila na oder, kjer smo odgrulili Hajde da ludujemo ove noči. Verjetno se bom do naslednjega leta skrivala, saj imam neverjeten talent za ne posluh. Na odru smo naredili celo žurko, Rollingi nam ne sežejo niti do kolen. In v stilu prave rock zvezde sem se zadrla, dejmo zdej vsi skupaj. O joj, kaj bi dala, da bi spila še nekja kapelj več in se tega ne bi spominjala, saj bi bil svet danes veliko lepši.

Sum: Zaradi 1. decembra, Svetovnega dneva boja proti Aidsu, seksa na tej zabavi ni bilo, saj se zavedamo da je edino to 100% zaščita.