Sprejet z namenom, da se kaznuje ljudi v takšni meri, da bodo morali prodati svoj avto ali celo najeli kredit, da bodo plačali kazen. Če mene vprašate, gre le za polnenje proračunske blagajne, ki bo imela kratkotrajni učinek, saj se kultura ljudi do ostalih udeležencev ne bo spremenila. Veliko o novem zakonu pove tudi podatek, da je bilo v slabem mesecu do streznitve priprtih slabih 700 ljudi. Je to res rešitev? Je kdo od teh ljudi dobil kakšen pameten nauk, ali med svojimi prijatelji velja za carja z velikim C, ker so ga zaradi alkohola zaprli?

Pri cestnem prometu, bi morali začeti pri koreninah in zahtevati več ur za opravljen izpit, ne pa da dajo dovoljenje, za vožnjo 16 letnikom, ki so se pred tremi leti naučili zavezati superge. Imaš tisoč in en primer, ko kazen ne pomaga nič, saj ljudje enostavno ne poznajo CPP in srečaš kranjskega pacienta, ki je prepričan, da mora pri vstopu v krožišče (po Toporišiču) dati levi smernik (po SSKJ) in verjetno je to zanj cel presežek... a dej ga lomt, a v levo boš vozil, pa sem bila prepričana da boš šel v smeri uringa kazalca. Potem imamo paciente, ki obračajo na avtocesti, kar si normalen voznik težko razloži, kako za boga ti pride na misel, da začneš voziti v nasprotno smer, verjetno temu botruje težko versko prepričanje, da jih varuje sam bog. In ostale voznike, ki jim vozniško dovoljenje velja le še nekaj let in jih ponavadi srečujemo na cesti za 1 november, če mene vprašate niso več zmožni normalne motorike, zato bi jim izpite vsem pobrala. Potem imamo rizično skupino motoristov, ki so prepričani, da rdeča luč za njih ne velja in tudi omejitev ne kršijo za 10km/h ampak veliko več. Seveda so frajerji in to celo posnamejo in policija ne naredi nič.

No tudi danes sem srečala enega pacienta na Celovški in ne vem komu se moram zahvaliti, da se nisem zaletela. Prileti mimo mene po desni, zavije pred mene, me pošteno izsili in me skoraj oplazi po desnem boku. Na srečo sem že odmotala v levo proti zelenici, da mu je zneslo zapeljati pred mene in nato se je še nekaj sekund lovil, da je avto porovnal, saj je čisto izgubil oblast. Ko smo se bližali križišču zapelje na pas za levo in nato spelje pred tiste, ki so šli naravnost. V ogledalu že vidim modre lučke in slišim sireno, videl ga je policaj in je šel za njim. Poklicala sem na 113 in jim povedala kaj je bilo in sporočila registrsko. Moram priznati, da je bil osebek na drugi strani zelo prijazen in mi povedal, da ga lovijo že zaradi neke druge zadeve. Poleg tega pa mi pove, da ga bodo malo naprej ustavili in da se lahko ustavim poleg in ga še jaz prijavim. Ja a lahko prosim, iščem podivjanega voznika, ki ga lovi policija in se potem zraven ustavim in s prstom kažem nanj!!?? Vseeno upam, da so ga ujeli, ker je potrebno iz ceste spraviti take norce in ne tiste, ki namesto 50 km/h vozijo 55km/h. Zaradi takšnih, ki se bojijo strogih kazni pa je moja večerna vožnja proti domu postala cela tragedija, saj se poleg jutranje gužve sedaj še zvečer svaljkam proti domu namesto 90km/h dobrih 60km/h. Tako da zakon že ima vpliv na voznike, ampak kultura voznikov se ne bo spremenila in prav tako ne filing do drugih udeležencev.

Aha, pa še nekaj o reklamnih panojih na to temo... Edini zakon, katerega kršitev lahko prinese najhujšo kazen. A, dejte ga no srat, kaj pa kršitve kazenskega zakonika? A umor po novem časti država?

Od sladkarij imam najraje sladoled. Privoščim si ga pozimi, poleti, ko sem depresivna, ko mi pade sladkor, ko hujšam... Sladoled je moja vijolična krava, moja čokolada. Najraje imam mekov smartis flari ali na kepice.

Ko pridem do ogromnih hladilnikov v katerih imajo sladoled, preko katerih komaj vidim prodajalko, saj me malo daje moja višina, pa se začne resničen problem. Po novem ne dobiš več na kepice, ampak ti ga po oceni odredi z špojhtlo. Vedno si naročim sladki kornet z eno sadno kepico in eno čokolano. Dialog poteka nekako takole:

Dober dan.

Dober dan, kaj boste?

Sladki kornet, dve kepici, borovnico in čokolado, prosim.

In potem jo vidiš, kako divje galopira proti rjavemu sladoledu, pok ena kepica in potem v divjem teku, ki bi ga lahko primerjala s pravim stampedom proti rdeči kepici, pok druga kepica.

Žila na vratu mi začne iztopati, pa kaj ti je ženska rekla sem borovnico in čokolado, in ne čokolado in borovnico. Ali tvoji možgani, ki bi jih očitno lahko primerjala z možgan zlate ribice tega ne prenesejo. Kot bi orangutanu naročala dve kepici sladoleda, dve prokleti kepici, še ena opica bi verjetno dojela. Pa saj ni težko, z namenom izgovorim najpre B-O-R-O-V-N-I-C-A in nato Č-O-K-O-L-A-D-A. Joj, kako me to jezi najraje bi pihala, kot pobesnela mačka in potem bi jo prijela za ramena in tresla in tresla dokler ne bi dojela kaj sem rekla. Ja zelo me jezi kako mi naloži sladoled, ker z namenom izgovorim najprej sadne in potem čokoladne, a se vseeno ne dam, v vsakem prmeru mi sladoled, ko ga poližem, polepša dan.

Čisto preprosto je, ne morem razumeti. Oče, če mu lahko tako rečemo, saj po mojem mnenju ni vreden tega naziva, svojo hči zapre v klet za 24 let, medtem ji naredi 7 otrok in živa duša nič ne sluti in ne ve. Po srečnem naklučju ena od hčera zboli in ta srhljiva zgodba, za katero bi mislili, da lahko obstaja le na filmskem platnu pride na dan. Oče je dolgih, za njih verjetno neskončnih, 24 let svojo hči omejeval na štiri stene ji naredil 7 otrok, katerim je bil oče in hkrati dedek, on pa veselo hodil na počitnice na Tajsko. Kaj je s takim človekom? Ni besed s katerimi bi opisala gnus, ki ga čutim, ko samo pomislim kako bolan je, kako bolana je njegova psiha. Niti v najhujši nočni mori si ne morem predstavljati, kako je lahko naredil to svojim sorodnikom. In kakšna bi lahko bila kazen zanj? Tak človek ni vreden zapora, ni vreden življenja, še manj pa je vreden smrti.

Za otroke pravijo, da se med seboj sporazumevajo samo z živalskimi zvoki, si predstavljate, v 21 stoletju se otroci zaradi svojega očeta sporazumevajo z zverinskimi zvoki. Da bi pomirila svojo jezo, do te pošasti, ki jim je to naredila si rečem, saj niso nič zamujali, saj niso vedeli koliko radosti jih čaka na drugi strani betonskih sten. Na hitro se streznim, jezna sem nase, kako lahko pomislim na kaj takega, ampak tu iščem le tolažbo, da niso tako trpeli vsa ta dolga leta.

In kaj mi je še večja neznanka. Kje za vraga je bila mama oziroma žena od te pošasti, ki si po mojem mnenju tudi zasluži kazen, saj je ona tista ki bi morala ukrepati. Kako dolgih 24 let ni pogrešala svoje hčerke? Kako ji ni prišlo na misel, da pa mogoče nekaj ni ok in prijavila policiji? Zakaj ni? Kako njegov podnajemnik, ki je v hiši živel 12 let ni opzil nič? Zato, ker smo ljudje slepi. Ker nas učijo naj se brigamo zase in naj svojega nosu ne vtikamo v sosedov vrt. Ampak, kot kažejo zadnji dogodki, bomo morali začeti več pozornosti posvečati do sočloveka in vtakniti nos v sosedovo solato, saj nikoli ne veš, mogoče pa se ravno pod njegovo razprostirajo hodniki, kjer skriva kakšnega človek.