Šport imamo v srcu. Tudi v mojem srcu je nekaj prostora za šport, vendar velikokrat premalo. Je pa res, da vsakič ko naredim nekaj tekaških korakov se počutim zelo dobro, celo svobodno. Danes sem imela tek v srcu in nogah. Bila sem na Kraškem maratonu 08, seveda sem šla zaradi druženja ne po nov državni rekord, ki mi seveda ne bi ušel, če bi šla na ''polno''. Štart je bil ob 11.00, borbeno smo se pognali po sežanskih ulicah, nato ven iz Sežane mimo mnogih kraških vrtač. Na poti sem se noro zabavala, v desni roki nosila moj roza fotoaparat in se fotografirala kjerkoli se mi je to zdelo zanimivo. Navijala sem za sotekmovalce in z Nevo predelala celotno doganje prejšnjega tedna, tako da bi današnji tek lahko poimenovala tudi Čvekotek 08. Ko sva bili na polovici proge, sva se na pitni točki napojili kot kameli, ki se odpravljata v Saharo (Neva se je še pošteno najedla) in se nato začeli vračati proti cilju. Proti cilju nas je že rahlo pobožala burja, vendar je vreme zdržalo in v dvorano smo vsi pritekli še po lepem vremenu. Prireditelji so nas postregli z dobro joto, ki je za moje pojme imela preveč česna in se moj želedoc še vedno pritožuje (več komentarjev verjetno ni potrebno).

In če strnim svoje občutke. Čas sem imela katastrofalno slab, vendar me to ne čudi, saj preživim večino dneva v službi in zato nisem tekla že 4 tedne, pred tem pa sem imela še virozo. Izgovori? Niti ne. Zelo sem ponosna nase, da sem se sploh odpravila na tek in ga pretekla, čeprav tako, kot bi šla na nedeljski sprehod. Nekje je pač potrebno začeti. Štartam na ljubljanske trojke in do takrat bom v popolni kondiciji. Tako da sedaj iščem še svojo trojko, dvojko že imam.

Oglas: dve deklici, pri rosnih 20 iščeta svojo trojko.

Avdicija: BO

Pogoj: obilo smisla za pogovor in nekaj tekmovalnosti

Teža: NI POMEMBNA

Kondicija: NI POMEMBNA, le volja priti do cilja

Hrana: Zaželjeno, da ne je veliko, da več ostane za Nevo:)

Dvojki si pridržujeta pravico do sprememb pogojev in kriterijev v razpisu